Sladkor - da ali ne?
Kak dan niste zaužili prav nič belega sladkorja? Jaz sem kar nekaj dni zdržala BREZ ... a se žal ni izšlo po pričakovanjih.
Pred približno štirimi leti sem po prebiranju takšne in drugačne literature, in različnih nasvetov strokovnjakov prišla do odločitve, da začnem: življenje brez sladkorja (rjavega in rafiniranega belega). Kupila sem vse mogoče sladkorne nadomestke oz. naravne sladkorje: kokosov sladkor, pa javorjev in ječmenov sirup, melaso in stevijo v različnih oblikah, ... No in nastopil je prvi dan ČISTO BREZ, to pomeni, NIČ SLADKORJA.
Res veste koliko sladkorja na dan pojeste?
Ker si sama pripravljam obroke, ga s hrano nisem zaužila nič. Veliko sladkorja se skriva v že pripravljeni hrani in je danes prisoten skoraj v vseh izdelkih na prodajnih policah. Spretno je zapakiran pod kup drobno napisanih imen: koruzni sirup, glukozni sirup, fruktoza, laktoza, dekstroza, maltoza, različna umetna sladila, ... Skriti sladkorji se nahajajo v kruhu, pripravljenih ovsenih kosmičih, paradižnikovi omaki, klobasah, juhah, solatnih prelivih, jogurtih, proteinskih tablicah, suhem sadju, sladkih pijačah, vseh vloženih in pripravljenih jedeh, ... Tako povprečen Evropejec na dan, v povprečju, zaužije čez trideset žličk sladkorja.
Naravni sladkorji ...
Prvi dan je šlo. Pa drugi in tretji tudi. Seveda je iz dneva v dan naraščala količina zaužitih sladkornih nadomestkov, vendar nikoli nisem bila popolnoma sita. Vedno je bil prisoten tisti občutek, ko nekaj bi še ... in tako sem jedla in jedla, ... še in še ... v prepričanju, da ne grešim. Naravni sladkorji telesa res ne zakisajo in vsebujejo precej dragocenih hranil, imajo pa slabo lastnost, da v telo prinašajo preveč (nepotrebnih) kalorij.
Point je v količini.
V tem obdobju sem tudi veliko tekla. Seveda za dobro počutje, kot vsaka punca pa, da sočasno učvrstim telo in izgubim še kakšen kilogram. Učinek je bil nasproten. Kilogrami so začeli naraščati. Nisem razumela kako je to mogoče, če pa sem veliko telovadila, nisem uživala nič škodljivega sladkorja, …? Pojedla sem prevelike količine hrane, ki pa jih telo ni potrebovalo, niti porabilo in so se kopičile kot maščobe.
Manjša količina, večja kvaliteta, za večji učinek.
No in čez deset dni nisem zdržala več BREZ. Nabasala sem se vseh možnih sladkarij. Z lahkoto sem pojedla celi paket piškotov in še veliko čokolado. In potem občutek krivde kot, da sem zagrešila največji zločin. In občutek razočaranja in nesposobnosti, ...Naslednji dan sem trdno prepričana začela spet “misijo” BREZ. In teh “misij” se je še nekaj ponovilo, ... dokler nisem prišla do spoznanja: manj, je več.
Načelo: vsega po malo.
Danes živim brez občutka krivde, ko pojem košček kvalitetne čokolade, ob katerem preprosto uživam. Niti na misel mi ne pride, da bi se ji odrekla in sladkorju, ki je v njej. Da ne bo pomote imam zelo dobro mnenje o naravnih sladkorjih in jih še vedno uporabljam ampak v malih količinah in po načelu: vsega po malo. In ali res mora biti naše življenje polno prepovedi? A ni lažje živeti z razumom in znanjem katera živila vsebujejo sladkor in koliko; koliko ga resnično zaužijemo in kje se ga lahko odrečemo in kje pač ne. Verjamem, da se zaradi čisto malo sladkega, ne bo poslabšalo moje zdravstveno stanje, se ne bom zredila, ... basanje in prenajedanje s hrano, zdravo ali ne, pa vsekakor ne bo imelo blagodejnih učinkov.
KAJ PA VI IN SLADKOR?
Ste kdaj poizkusili oz. vam uspeva “misja” BREZ? Rada bi slišala vašo izkušnjo in pogled, ki ga imate glede sladkorja. Napišite v komentar. Mogoče skupaj pomagamo še komu.
xx Duša
Komentarji