Beljakovine redijo? Pravilo dlani.
Beljakovine (proteini) so v teh časih hit. Čim več, tem boljše. Pa je res tako? Čeprav so beljakovine bistvenega pomena za zdravje in dobro počutje, ni priporočljivo, da jih uživamo v prevelikih količinah, saj telo ne zmore shranjevati beljakovin, ki mu niso nujno potrebne. V tem primeru jetra odvečne beljakovine pretvorijo v glukozo in strupe, ti pa obremenjujejo telo (predvsem jetra) in pripomorejo k povečanju telesne teže.
Beljakovine, beljakovine, beljakovine …
Vsekakor je prava količina beljakovin nujno potrebna za rast in obnavljanje vseh delov telesa, od mišic in kosti, do nohtov in las. Beljakovine pripomorejo k proizvajanju encimov, ki pomagajo k uravnoteženemu delovanju organizma.
Meso, perutnina, jajca in nekateri siri so bogati vir beljakovin, ampak priporočljivi bolj poredko, saj so težje prebavljivi. Neprebavljeni ostanki odvečnih beljakovin ustvarijo kislo okolje, ki zniža imunski odziv na škodljive viruse in bakterije. Pri izdelkih živalskega izvora je še posebej pomembno, da so ekološko pridelani, saj se tako izognemo vsem antibiotikom, sintetičnim hormonom in kemikalijam, ki jih uporabljajo pri konvencionalni vzreji.
Super beljakovine ...
Veliko beljakovin vsebujejo oreški in stročnice (soja, čičerika, leča, grah, fižol, …), sojini izdelki (kot sta tofu in sojino mleko) ter nekatera zelenjava in kalčki. Oreške in semena je potrebno obvezno namakati! Celotni postopek je opisan tukaj. Beljakovine rastlinskega izvora so lahko prebavljive in koristne za presnovo. Imajo nizek glikemični indeks in so zelo hranljive. Vsebujejo veliko balastnih snovi, ki upočasnijo absorpcijo ogljikovih hidratov in maščob iz črevesja. Prav tako so tudi številna žita dragocen vir beljakovin (kvinoja, ajda, proso, amarant, ...).
Koliko beljakovin potrebujemo? Pravilo dlani.
Količino potrebnih beljakovin si lahko izmerimo s svojo dlanjo. Velikost in debelina lastne dlani (brez prstov) je ravno prava količina beljakovinskega dela hrane za en obrok (pri stročnicah toliko, kolikor suhih in nekuhanih zrn gre v dlan). To pomeni približno 20 g beljakovin za žensko in 30 g za moškega. Povprečna ženska naj bi dnevno zaužila okoli 75 g, povprečen moški pa okoli 100 g beljakovin. Pomembno je, da nadziramo količine beljakovin, in smo pozorni, da jih dobimo tudi z zelenjavo in žiti (pomemben je celotni vnos beljakovin iz vseh živil v dnevu).
xx Duša
Viri:
(1): Papuga P., Globočnik Papuga P. 2007. Naša prehrana odsev nas samih
(2): McKeith G. Si to, kar ješ
(3): Grbac Gredelj V. Prva kuharica v coni
(4): http://www.zazdravje.net/
Komentarji